»Največji krivec trenutnega stanja na področju duševnega zdravja otrok je ministrstvo za zdravje. A ste že slišali za kraj, kjer otroci ne bi imeli šole, ker ni pedagoškega kadra?«
»Po začetku epidemije lani spomladi smo začeli opažati, da je bistveno manj napotitev h kliničnim psihologom. Po eni strani zato, ker je bilo težko priti do pediatrov, da bi napisali napotnico, po drugi pa zato, ker so se otroci šolali doma in so bile šolske težave manj opazne. Starši so nam velikokrat tudi rekli, da nas nočejo obremenjevati.«
»Strokovnjaki smo postavljeni pred situacijo, ko nikakor ne moremo zadovoljiti potreb po pomoči, hkrati pa zelo težko sledimo strokovnim standardom v celoti – ker je ljudi, ki potrebujejo pomoč, preprosto preveč.«
»Vlada ne odreagira na nobene sodbe, opozorila iz Evropske unije se preslišijo, ker da niso dobro prebrali naših odločb, pred našimi očmi se vse ruši, a od nas se pričakuje, da bomo otrokom privzgajali red, pravila, norme in vrednote.«
